Najbolj legendarne slovenske slikanice
»Otroci postanejo bralci v naročju svojih staršev,« je odlično zapisala pisateljica Emilie Buchwald.
Kako pomembno je skupno branje z otrokom, je razkrila tudi britanska raziskava The Life Project, ki je spremljala več generacij iste družine.
Izkazalo se je, da je bilo za zdravo, srečno in uspešno prihodnost otrok odločilno tudi to, koliko so jim starši v otroštvu brali. Čisto poseben užitek pa je z otrokom brati zimzelene slikanice, ki se jih starši spominjajo še iz lastne mladosti.
Z branjem do večje povezanosti
Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi, pravi: »Otroku pomeni poslušanje branja oz. pripovedovanja tudi bližino staršev. Gre za skupno dejavnost, ki ustvarja občutek večje povezanosti. Čustvene vezi, ki se stkejo ob tem, ostanejo in so pomembne za vse življenje.
Branje je socialna izkušnja, ki jo lahko spremlja ljubkovanje, pogovarjanje, šaljenje, postavljanje vprašanj in odgovarjanje nanje. Vse to pomembno vpliva tudi na razvoj govora. Kasnejša otrokova uspešnost branja in pisanja je povezana s tem, koliko je bil otrok v predšolskem obdobju deležen branja, kakšne zglede je imel, koliko je bil v stiku s knjigami in drugimi gradivi. Pomembno je, da starši skupaj z otrokom berejo ali pa mu pripovedujejo čim večkrat (najbolje bi bilo, da vsak dan).«
Večne slikanice, ki povezujejo generacije
Še prav posebno doživetje je branje slikanic, ki jih starši poznajo še iz lastnega otroštva. Pobrskajmo po policah spomina, katere so tiste slikanice, ki so se nam najbolj vtisnile v spomin in srce.
Legendarni Muri
Kajetan Kovič je v otroštvu čisto zares imel mačka Murija. Ker mu je v Ljubljani neprijaznež poškodoval tačko, so ga raje poslali na lepše k starim staršem na Štajersko. Slikanica, ki je prvič izšla leta 1975, je dočakala kot 170.600 natisnjenih izvodov!
Miška in trije slastni lešniki
Sapramiška je največja slovenska lutkovna uspešnica. Od leta 1986 si jo je ogledalo skoraj 300.000 gledalcev. Leta 1989 je bila omenjena v Guinnessovi knjigi rekordov kot največkrat odigrana predstava v enem letu (177-krat). Slikanica je prvič izšla leta 1976. Do danes je bilo natisnjenih več kot 29.000 izvodov!
Kdor ne najde copatk …
Muca copatarica je edina pravljica, ki jo je Ela Peroci prej povedala kot napisala. Z njo je med sprehodom kratkočasila in zamotila starejšo hčerko, ki ji ni bilo prav, da se lahko mlajša sestrica vozi v vozičku. Slikanica je prvič izšla leta 1957, natisnjenih pa je bilo več kot 173.300 izvodov.
Prigode priljubljenega medveda
»Čeprav sem bil mahnjen na Indijance in kavboje in je bilo moje najljubše čtivo največkrat povezano z junaki z Divjega zahoda, je ta knjiga pometla z vsemi knjigami in stripi s to tematiko. Postala je prva knjiga, ki me je obsedla. Prva, v katero sem se zaljubil,« je zapisal Uroš Zupan, pesnik, prevajalec in esejist. Slikanica Moj prijatelj Piki Jakob je prvič izšla leta 1977 in je do danes dosegla več kot 75.000 natisnjenih izvodov.
Mišonovi se predstavijo
Več kot pol stoletja stara zgodba Josipa Ribičiča o Miškolinu, družini Mišonovih in sestrični Miši je prva velika slikanica, ki jo je ilustrirala legendarna Jelka Reichman. Izšla je leta 1969. Skupaj je v slovenskih domovih kar 2 milijona knjig z njenimi ilustracijami – na vsakega Slovenca ena.
Z dežnikom med oblake
Moj dežnik je lahko balon je prva objavljena pravljica Ele Peroci. Kot v številnih njenih zgodbicah sta glavni junakinji pisateljičini hčerki Jelka in Anka. V poznejših zgodbicah nastopajo tudi njeni vnuki. Slikanica je prvič izšla leta 1962. Do danes smo jo natisnili več kot 98.500-krat.
Prva slovenska slikanica
Martin Krpan Frana Levstika je v slikaniški obliki prvič izšel pri Novi založbi leta 1917 s črno-belimi ilustracijami Hinka Smrekarja in velja za prvo slovensko izvirno slikanico. Pozneje so Smrekarjeve risbe zamenjale podobe Toneta Kralja in obveljale za najbolj prepoznavno Krpanovo upodobitev. Ob 100. obletnici izida prve slikanice je slikanica Martin Krpan izšla s prvotnimi dvanajstimi risbami Hinka Smrekarja, ki jih hranijo v novomeški knjižnici.
Prikupna ljudska pripovedka
Znano koroško ljudsko pripovedko o Mojci Pokrajculji in najdenem piskrčku je zapisal ded pisatelja Vinka Möderndorferja. Od številnih ilustracij Marjana Mančka so prav podobe iz te slikanice med njegovimi najbolj prepoznavnimi. Slikanica je prvič izšla leta 1976. Do danes smo našteli več kot 131.200 natisnjenih izvodov!
